KRIŠTOF

Morda bi se čisto dobro znašel kot prostoživeč muc, morda bi se ga usmilila kakšna dobra duša in ga vzela k sebi, še bolj verjetno pa je, da ga danes ne bi več bilo. Na Krištofa so nas dobri ljudje opozorili maja 2015. Muc je bil okoli leto dni star, že kastriran in, ker so mu namenili usodo nikogaršnjih muc, z označenim levim ušesom. Ker smo v Mačji hiši menili, da nadvse prijazen in močno šepajoč muc ne sodi na cesto, se je znašel v našem skrbništvu.

Krištof je zlat muc. Prijazen, družaben, tudi pred neznanci se ne skrije. Neproblematičen, lep. Res pa je, da šepa zaradi stare poškodbe sprednje leve tačke. In res mu manjka konica levega ušesa. In tu se seznam njegovih pomanjkljivosti tudi že konča. Upamo, da se bo kmalu našel nekdo, ki bo v Krištofu videl vse kaj drugega. Dotlej pa se Krištof priporoča za pomoč zlatim mačjim botrom.