JULIJA

Malo je manjkalo, pa bi se tudi njeno drobno življenje konec junija 2017 končalo na tisti vojniški cesti, še preden se je sploh dobro začelo. Tako, kot se mnoga, vsakodnevno, na vseh naših cestah. A Julija je imela srečo in to večkratno. Najprej zato, ker je kljub srečanju z avtom v drobni muci ostala še rahla sapica življenja. Pa zato, ker se je nekomu zdelo vredno preveriti, če se mali nezavestni muci, ki je na videz brez življenja krvava ležala ob cesti, še lahko kako pomaga. In zato, ker je to pomoč še pravočasno dobila. 

Sreča ima baje rada hrabre, in Julija hrabra zagotovo je. Kljub hudim poškodbam je takoj, ko je po nekaj dneh prišla k zavesti, začela sama jesti, pogumno je prestala tudi delno amputacijo poškodovanega repka. Kar tri mesece je preživela na veterini, kjer je s svojim prijaznim značajem osvojila vse zaposlene. 

Takšna je tudi danes. Ljubka, prijazna, igriva, nežna. Botrom se priporoča za pomoč, ker ji je nesreča vendarle pustila zdravstvene posledice. Te so popolnoma obvladljive s hormonsko terapijo, ki jo v obliki tablet prejema dvakrat dnevno. Zlata kot je, tabletke čisto pridno poje in nato šiba naprej uživati svoje mačje življenje. Lahko bi bilo neprimerno huje, zato je tudi pri posledicah, s katerimi živi popolnoma normalno, imela srečo. Prepričani smo tudi, da še ima nekaj rezerve in da njena vreča s srečo še ni prazna in da se bodo v njej našli dobri ljudje, ki bodo pripravljeni kot botri pomagati pri stroških zdravil, ki niso majhni. Če pa še skupaj malo postrgamo, pa se tam gotovo skriva tudi posvojitelj, ki bo to super mucko voljan sprejeti v svoje srce in dom.

Julija po nesreči in med zdravljenjem