Ziggy Stardust

Ziggy Stardust Spol: samček Datum vnosa: 29.03.2019 Starost ob prihodu: 1 leto Želiš postati moj boter?

Trenutno botrov: 0

Konec januarja 2019 smo sprejeli umazanega, smrdečega mucka. Njegova dolga dlaka je bila po večini telesa povsem zavozlana in sprijeta z umazanijo, zato ga je bilo potrebno po večjem delu telesa obriti. Kljub temu da še ni dopolnil enega leta, mu je manjkalo več zob, kar nekaj je bilo polomljenih. Na lokaciji, kjer je bil najden, se je zadrževal že vsaj mesec dni. Ko so ga prvič videli, je zadnji tački vlekel za seboj, do prihoda k nam se je že postavil nanju, pri hoji pa prednji tački spodvil, da je hodil po komolcih. Najditelj je predvideval, da je bil muc poškodovan, po veterinarski obravnavi se je izkazalo, da ima nevrološke težave. Prognoza prve dni ni bila obetavna. Muc ni kazal navdušenja nad hrano, stranišča ni dosledno uporabljal, zaradi nekontroliranega gibanja se ga je prijel vzdevek Migi.

Kljub vsem tegobam pa je bil Migi že takrat dobrovoljen, cartljiv muc, ki je užival ob božanju in navdušeno štamfal zvezdice. Iz dneva v dan smo pri njem opažali drobne napredke, po opravljeni karanteni pa je bil nameščen v začasno skrbništvo, s čimer je prišla tudi možnost prostega gibanja po prostoru. Prve tedne je ni kaj dosti izrabljal, saj mu je bilo povsem dovolj celodnevno poležavanje v posteljici, kjer so mu bili postreženi tudi obroki. Redne sprehode je opravljal le do stranišča, prav tako ni zamudil nobenega večernega treninga z brckom. Apetit se mu je z vsakim dnem krepil, izboljšanju apetita je sledilo boljše psihofizično počutje, ki ga je okronala pregovorna mačja radovednost. Negotovi Migi je postal Ziggy Stardust, neumorni odtiskovalec zvezdic, neustrašni lovec na plišaste miši in plastične metulje, zasanjani astronavt, ki v svoji kapsuli – mačji posteljici – med dremuckanjem potuje do lune in nazaj.

Ziggy nima popolnega nadzora nad zadnjima tačkama. Med tekanjem večkrat pade, skače v njemu lastnem slogu, unikaten stil ubere tudi pri uporabi stranišča in praznjenju krožnikov s hrano. Mogoče je kriva mačkam lastna nonšalanca, ali njegova dobrovoljnost, a zdi se da Ziggy-ja to, da je unikaten, prav nič ne moti. Življenje vsak dan zajema s polno žlico, vsaj dokler ne naleti na kakšen resen eksistencialen problem: nepredviden premik njemu ljube posteljice, zoprnjake, ki razčesavajo njegov rep ali prazen krožnik. Slednjih sploh ne prenaša. Je pa slišal, da v tem vesolju živijo tudi višje sile, Mačji botri se jim menda pravi, ki poskrbijo, da do takšnih nevšečnosti, kot so prazni krožniki, ne prihaja. Ziggy Stardust se jim toplo priporoča za intervencijo in jim obljublja, da bo v zameno za botrstvo v njihovem imenu vsak dan prebutal kakšnega brckota, napredel naročaj sanj in odtisnil nebroj zvezd.