Adi je v skrbništvu od septembra 2011, ko je bil najden še čisto majhen s poškodovanima zadnjima tačkama. Zaradi napredovane gangrene na eni izmed tačk je bil urgentno operiran in kljub zelo majhnim možnostim za preživetje amputacijo tačke čudežno preživel. Muc je že takrat pokazal izredno voljo do življenja in tudi danes ni nič drugače.
Adi ima pri hoji težave z ravnotežjem (nogica mu je morala biti odrezana višje kot je to običajno) in zaradi poškodbe živca ne čuti izločanja blata. Kljub tegobam pa je ostal prijazen in igriv, ljubeč do drugih muc in prijazen do znanih ljudi. Le do nepoznanih je zadržan, morda je v njegovi glavici ostal kakšen nelep spomin iz rane mladosti.
Čeprav si za Adija želimo, da bi ga kdo vzel za svojega takšnega kot je, vemo, da je za to zelo malo možnosti, s posvojitvijo na daljavo pa nam lahko pomagate pri oskrbi tega vsega občudovanja vrednega muca.
Zdravo, moje ime je Adi
in še zmer me majo radi.
To je moj observatorij,
prav'jo mu izolatorij.
Tu so Bambi, Iza, Metka –
te ne štekajo cekretka.
Punce Doli, Sneži, Bora
preostala so podpora.
Ja, imam najlepše učke,
svoje tigraste poljubčke
pa vsak dan spravljam na varno,
v svojo škatlasto pisarno.
Gipsy jih bom odposlal,
ko jih bom dovolj nabral.
Vsem ostalim mjau-buc-čau
Adi, zlata mačja žvau. Yo!