Honey je bila najdena vročega junijskega dne leta 2022 na parkirišču enega od celjskih trgovskih središč. Majhna, prestrašena tigrasta kepica, stara kakšnih 8 tednov.
Že ob sprejemu se je videlo, da z zadnjima tačkama ni vse v redu, ob prvem veterinarskem pregledu se je postavil sum na staro poškodbo v kolenskem delu. Ko je dovolj zrasla, da je bilo smiselno, jo je čakal rentgenski pregled, diagnoza, postavljena po njem, pa nas je precej šokirala: displazija kolkov. Displazija kolkov se nam ne bi zdela nič posebnega pri kakšnem psu večje pasme, da je z njo k nam prišla nekaj 100 gramov težka mucka, pa se nam je sprva zdelo precej neverjetno.
Verjeti ali ne verjeti ni bilo vprašanje, Honey je bilo potrebno življenje narediti znosno. Protivnetna in protibolečinska zdravila so pomagala, da se je kljub prirojeni bolezni kmalu podila naokrog, plezala na praskalnike in skakala na poličke enako spretno kot njeni povsem zdravi vrstniki. Homeopatski odmerek zdravila je dolgo zadostoval, sčasoma pa so se sklepi, obremenjeni pod drugačnim kotom kot bi morali biti, obrabili. Kirurginja je z ortopedsko operacijo stanje sanirala in Honey je zopet lažje zaživela.
Kljub prirojeni displaziji kolkov in začetni zadržanosti do ljudi, je Honey zrasla v prijazno, cartljivo, milo mucko, na kateri se ustavi marsikateri pogled potencialnih posvojiteljev. A ko slišijo za njeno posebnost, hitro nadaljuje k drugim, zdravstveno manj posebnim muckam. Želimo si, da bo Honey kmalu opazil nekdo, ki jo bo sprejel takšno, kot je – z vso njeno prijaznostjo, priljudnostjo in posebnostjo vred. Dokler ga čakamo, pa bo Honey vesela podpore botrov – da bo njen korak še bolj samozavesten in stabilen (pa da kakšen evrček ali dva da na stran, če se njeni kolki zopet spomnijo, da bi si privoščili kakšno pomlajevalno kuro).