Luna

Luna je bila v zavetišče sprejeta julija 2025, na isti dan kot njen sedanji cimer Bachi, s katerim razen datuma sprejema delita tudi manko repa in nadzora nad mehurjem. Prišla je s poškodovano zadnjo tačko in repom, ki je visel v prazno. Mogoče je bilo krivo srečanje s kosilnico, mogoče z avtomobilom, mogoče s kakšno večjo živaljo … to je bilo nemogoče izvedeti. 

Luna je po amputaciji repa in tačke lepo okrevala, a smo že v času hospitalizacije ugotovili, da mehurja verjetno ne čuti povsem – čeprav so nas v stranišču vsak dan pričakale lužice urina, so bile z njim prepojene tudi brisače, odejice in posteljice, na katerih je muca ležala. Tako smo ji začeli redno pomagati s praznjenjem mehurja in po uvajanju stiskanja mehurja nekajkrat dnevno so naključne lužice izginile. 

V mesecih, odkar je v zavetišču, se je Luna lepo napolnila, o drobčkeni ocufani mucki ni več sledu. Zdaj svilenodlaka Luna obožuje človekovo pozornost in izbrano papico, uživa v igri in pokaže včasih več, drugič manj potrpljenja med stiskanjem mehurja. Upamo, da bo tudi zanjo zrasel kavč s čisto njenimi ljudmi, ki jo bodo radi cartali in skrbeli zanjo. A ker obenem ostajamo realni, vemo, da je bolj verjetno, da ji boste naklonjenost v obliki podpore in kakšne slastne pozornosti izkazovali predvsem botri. Hvaležni vam bomo v njenem imenu.