Mila. Morda bi ji morali dati kakšno bolj odločno ime?
Takšno, ki bi sporočalo, da je v njej veliko več moči, kot bi ji jo pripisali na prvi pogled. Mila je namreč res vsa nežna in mila, a se za tem mehkim značajem skriva presenetljivo močna mala borka.
V zavetišče je prišla leta 2021, skupaj z bratcem Maksom in sestrico Mimi, kot mladiček prostoživeče mačje mamice. In medtem ko sta njena sorojenca že po nekaj mesecih dobila skupen dom, Mila svojo zgodbo še vedno piše pri nas. In to kakšno! Na prvi pogled tiho, mirno, morda celo malo dolgočasno, v resnici pa zgodbo o moči in preživetju. Muca je namreč kar dvakrat premagala FIP!
Mila je na prvi pogled precej zadržana. Ko pridejo obiski, se ne preriva v ospredje, ne ovija okoli nog in ne poskuša na vsak način pritegniti nase pogledov. Raje ostane v ozadju, od koder mirno opazuje. Že leta. Spregledana, ker smo ljudje tako narejeni, da nas prepričajo glasni, samozavestni, morda malo nastopaški, nagajivi, majčkeno ubrisani. Tihi in mehki pa velikokrat ostanejo spregledani.
Škoda. Ker Mila nas s svojo zgodbo uči, da se velika moč lahko skriva tudi v drobnem telesu. Da je mogoče prestati marsikaj in kljub temu ohraniti nežnost. Da te življenje lahko večkrat postavi pred veliko preizkušnjo, te leta pusti čakati, pa v tebi še vedno ne ugasne tistega mehkega, ljubeznivega dela.
Za Milo si želimo, da bi jo našel nekdo, ki razume mehkobo. Nekdo, ki bo pogledal malo dlje. Čigar pogled bo preskočil vso tisto živahno mačjo družbo v prvi in drugi vrsti ter se nekje v ozadju srečal z njenim. Res je, mi verjamemo v razum, v premišljene in odgovorne odločitve, a brez kančka romantike in vere v ljubezen bi težko počeli, kar počnemo.
Do tistega usodnega pogleda Milo predajamo v misli in oskrbo dragih botrov. Vi ste tisti, ki že ves čas veste, da so tudi tihi in nežni vredni vse ljubezni tega sveta. Tiste na prvi, drugi in vse ostale poglede po vrsti.